Europe index

Sveto Pismo



saj so vsi grešili in so brez Božje slave, Pismo Rimljanom 3:23

Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Pismo Rimljanom 6:23

Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, vendar to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Pismo Efežanom 2:8-9

Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: 'Bog, bodi milostljiv meni grešniku!' Evangelij po Luku 18:13

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. 17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Evangelij po Janezu 3:16-17

Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati. Prvo pismo Korinčanom 10:13

Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Pismo Rimljanom 8:38-39

Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje. Pismo Rimljanom 10:4

Pravi namreč: Ob času milosti sem te uslišal in na dan rešitve sem ti pomagal. Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Drugo pismo Korinčanom 6:2

Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: "Bratje, kaj naj storimo?" Peter jim je odgovoril: "Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Apostolska dela 2:37-38

On, ki se je spustil, je isti, ki se je vzdignil čez vsa nebesa, da bi napolnil vse. Pismo Efežanom 4:24

saj so vsi grešili in so brez Božje slave, Pismo Rimljanom 3:23

kakor je pisano: Ni pravičnega, niti enega, Pismo Rimljanom 3:10

Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Pismo Rimljanom 6:23

Kakor je torej po enem človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili ...; Pismo Rimljanom 5:12

Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne Pismo Rimljanom 5:6

Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Pismo Rimljanom 5:8

po duhu svetosti pa je po obujenju od mrtvih postavljen za Božjega Sina v moči. To je Jezus Kristus, naš Gospod, Pismo Rimljanom 1:4

saj vemo, da Kristus, potem ko je bil obujen od mrtvih, več ne umre; smrt nad njim nima več oblasti. Pismo Rimljanom 6:9

Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. Pismo Rimljanom 10:9

In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Pismo Rimljanom 10:13

Kajti prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne moči, ne visokost, ne globokost ne kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Jezusu Kristusu, našem Gospodu. Pismo Rimljanom 8:38-39

Oče naš

Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Evangelij po Mateju 6:9-13

Psalm 23

GOSPOD je moj pastir, nič mi ne manjka.
Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi.
Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena.
Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.
Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov; z oljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna.
Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja; prebival bom v hiši GOSPODOVI vse dni življenja.


Jezusovo rojstvo

1 Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.
2 To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji.
3 In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj.
4 Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine,
5 da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča.
6 Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila.
7 In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.

Pastirji in angeli

8 V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi.
9 Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili.
10 Angel pa jim je rekel: "Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.
11 Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.
12 To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli."
13 In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila:

14 "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji."
15 Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: "Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!"
16 Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli.
17 Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku.
18 In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji.
19 Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.
20 In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.

Evangelij po Luku 2:1-20


Pismo Galačanom 1

1 Pavel, apostol ne od ljudi in tudi ne po človeku, temveč po Jezusu Kristusu in Bogu Očetu, ki ga je obudil od mrtvih,
2 in vsi bratje, ki so z mano, Cerkvam v Galatiji:
3 milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa,
4 ki je daroval sam sebe za naše grehe, da bi nas iztrgal iz sedanjega pokvarjenega sveta, kakor je hotel naš Bog in Oče,
5 kateremu bodi slava na veke vekov! Amen.
6 Čudim se, da se od tistega, ki vas je poklical po Kristusovi milosti, tako hitro obračate k nekemu drugemu evangeliju,
7 ki pa ni drug evangelij, pač pa so nekateri, ki vas begajo in hočejo Kristusov evangelij postaviti na glavo.
8 Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet!
9 Kakor smo prej rekli, tako pravim ponovno: če vam kdo oznanja evangelij, ki je drugačen od tistega, ki ste ga prejeli, naj bo preklet!
10 Koga si namreč skušam dobiti na svojo stran, ljudi ali Boga? Si mar prizadevam, da bi ugajal ljudem? Ko bi še hotel ugajati ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik.
11 Izjavljam vam torej, bratje: evangelij, ki sem ga oznanil, ni po človeku.
12 Nikakor ga namreč nisem prejel in se ga naučil od človeka, temveč po razodetju Jezusa Kristusa.
13 Slišali ste namreč, kako sem nekoč živel v judovstvu, kako sem zagrizeno preganjal Božjo Cerkev in jo skušal uničiti.
14 Po svoji strastni vnemi za očetna izročila sem v judovstvu prekašal mnoge sovrstnike in rojake.
15 Ko pa se je Bogu, ki me je izbral že v materinem telesu in me poklical po svoji milosti, zdelo prav
16 razodeti v meni svojega Sina, da bi ga oznanjal med pogani, se nisem zatekel k mesu in krvi,
17 pa tudi v Jeruzalem nisem šel k tistim, ki so bili apostoli pred mano, temveč sem se odpravil v Arabijo, potlej pa sem se vrnil v Damask.
18 Pozneje sem po treh letih šel v Jeruzalem, da bi se spoznal s Kefom, in pri njem sem ostal petnajst dni.
19 Nobenega drugega apostola nisem videl, samo Jakoba, Gospodovega brata.
20 Pred Bogom vam zagotavljam, da to, kar vam pišem, ni laž.
21 Nato sem šel v pokrajine Sirije in Kilikije.
22 Cerkvam po Judeji, ki so v Kristusu, sem bil osebno nepoznan.
23 Le slišali so: "Tisti, ki nas je nekoč preganjal, zdaj oznanja vero, ki jo je nekoč skušal zatreti."
24 In slavili so Boga v meni.

2

1 Po štirinajstih letih sem spet šel z Barnabom gor v Jeruzalem. S sabo sem vzel tudi Tita.
2 Šel pa sem po razodetju. Predložil sem jim evangelij, ki ga oznanjam med pogani, in še posebej najuglednejšim osebam, da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno.
3 Tako takrat niti Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, da bi se dal obrezati, čeprav je bil Grk.
4 Sicer pa so se tam vrinili lažni bratje, da bi prežali na našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in da bi nas usužnjili.
5 Vendar se jim nismo uklonili niti za trenutek, da bi med vami obstala resnica evangelija.
6 Tisti pa, ki so imeli takšen ugled, kot da nekaj so - kakšni so nekoč bili, me ne zanima, saj Bog ne gleda na osebo -, tisti torej, ki so veljali za ugledne, mi niso ničesar dodatno naložili.
7 Nasprotno: ko so uvideli, da je bil meni zaupan evangelij za neobrezane, kakor je bil Petru za obrezane -
8 kajti tisti, ki je deloval po Petru zaradi poslanstva med obrezanimi, je deloval tudi v meni zaradi poganov -,
9 in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob, Kefa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Barnabu desnico v znamenje občestva; midva naj bi šla med pogane, oni pa med obrezane.
10 Le to so naju prosili, da bi se spominjala revežev. In to sem si zelo prizadeval storiti.
11 Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem se mu v obraz uprl, ker je bil vreden obsojanja.
12 Preden so namreč prišli nekateri, ki so bili z Jakobom, je jedel s pogani. Ko pa so prišli, se je začel poganom umikati in se jih ogibati, in sicer iz strahu pred obrezanimi.
13 Z njim vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Barnaba dal zavesti od njihove dvoličnosti.
14 Ko pa sem videl, da ne hodijo pravilno, v skladu z resnico evangelija, sem vpričo vseh rekel Kefu: "Če ti, ki si Jud, živiš po pogansko in ne po judovsko, kako hočeš prisiliti pogane, da bi živeli po judovsko?"
15 Mi, ki smo po naravi Judje in ne poganski grešniki,
16 vemo, da človek ni opravičen po delih postave, ampak edinole po veri v Jezusa Kristusa. Zato smo tudi mi začeli verovati v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni po veri v Kristusa in ne po delih postave, saj nobeno meso ne bo opravičeno po delih postave.
17 Če pa se mi, ki si prizadevamo postati opravičeni v Kristusu, tudi sami izkažemo za grešnike, je mar Kristus služabnik greha? Nemogoče!
18 Če namreč znova zidam to, kar sem porušil, kažem, da sem prestopnik.
19 Dejansko sem po postavi odmrl postavi, da bi živel Bogu. Skupaj s Kristusom sem križan;
20 ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.
21 Ne zametujem Božje milosti; kajti če je pravičnost po postavi, potem je Kristus umrl zaman.

3

1 O nespametni Galačani, le kdo vas je uročil, ko je bil prav vašim očem prikazan Jezus Kristus, in sicer križani?
2 Rad bi izvedel od vas samo tole: ste prejeli Duha zaradi del postave ali zaradi vere v to, kar ste slišali?
3 Tako nespametni ste? Začeli ste Duhom, zdaj pa končujete z mesom?
4 Ste toliko pretrpeli zaman? Ko bi vsaj bilo zaman!
5 Mar ta, ki vam daje Duha in dela med vami čudeže, to dela zaradi del postave ali zaradi vere v to, kar ste slišali?
6 Tako je bilo z Abrahamom, ki je verjel Bogu in mu je bilo to šteto v pravičnost. 7 Spoznajte vendar, da so Abrahamovi sinovi tisti, ki verujejo.
8 Pismo je predvidelo, da Bog opravičuje narode po veri, zato je napovedalo Abrahamu veselo novico: V tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi.
9 Potemtakem so z verujočim Abrahamom vred blagoslovljeni tudi tisti, ki verujejo.
10 Vse tiste, ki se naslanjajo na dela postave, pa zadene prekletstvo. Kajti pisano je: Preklet je vsak, ki ne vztraja pri vsem, kar je zapisano v knjigi postave, da bi to izpolnjeval.
11 Da se nihče ne more opravičiti pred Bogom s postavo, je razvidno iz dejstva, da bo pravični živel iz vere.
12 Postava pa ni iz vere, ampak: Kdor to izpolnjuje, bo živel od tega.
13 Kristus pa nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu.
14 To se je zgodilo zato, da bi Abrahamov blagoslov prešel v Kristusu Jezusu k poganom in da bi mi po veri prejeli obljubo Duha.
15 Bratje, po človeško govorim: pravnomočne oporoke nihče ne bo razveljavljal ali ji kaj dodajal, čeprav je samo človeško delo.
16 No, obljube so bile izrečene Abrahamu in njegovemu potomcu. Ne pravi "in potomcem", kakor če bi šlo za mnoge, temveč kakor za enega: in tvojemu potomcu, ki je Kristus.
17 Pravim pa tole: če je Bog prej naredil veljavno oporoko, je postava, ki je nastala šele štiristo trideset let pozneje, ne more razveljaviti tako, da bi bila obljuba neučinkovita.
18 Kajti če dediščina izvira iz postave, ni več iz obljube; Bog pa je Abrahamu izkazal milost prek obljube.
19 Čemú torej postava? Dodana je bila zaradi prestopkov, dokler ne bi prišel potomec, kateremu je bila dana obljuba, razglašena pa je bila po angelih, s pomočjo posrednika.
20 Ne obstaja posrednik enega, Bog pa je eden.
21 Je torej postava zoper Božje obljube? Nikakor ne! Kajti opravičenje bi dejansko izviralo iz postave, ko bi bila dana postava, ki bi mogla dati življenje.
22 Tako pa je Pismo vse zaklenilo pod greh, da bi tisti, ki verujejo, dobili obljubo iz vere v Jezusa Kristusa.
23 Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta.
24 To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere.
25 Ko pa je nastopila vera, nismo več pod vzgojiteljico.
26 Vi vsi ste namreč po veri v Kristusa Jezusa Božji sinovi.
27 Kajti vsi, ki ste bili krščeni v Kristusa, ste oblekli Kristusa.
28 Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu.
29 Če pa ste Kristusovi, ste potemtakem Abrahamovi potomci, po obljubi pa dediči.

4

1 Pravim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega,
2 temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče.
3 Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni prvinam sveta.
4 Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, rojenega pod postavo,
5 da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi prejeli posinovljenje.
6 Ker pa ste sinovi, je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: "Aba, Oče!"
7 Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič po Bogu.
8 Toda tedaj ste služili bogovom, ki to po naravi niso, ker pač niste poznali Boga.
9 Zdaj pa ne samo, da ste Boga spoznali, ampak še več, tudi Bog vas je spoznal. Kako se torej obračate nazaj k tistim slabotnim in bednim prvinam, ki jim hočete spet služiti?
10 Obhajate dneve, mesece, letne čase in leta. 11 Bojim se za vas, da sem se morda zaman trudil za vas.
12 Postanite kakor jaz, bratje, prosim vas, ker sem tudi jaz postal kakor vi. Nobene krivice mi niste prizadeli.
13 Veste, da sem vam prvikrat oznanil evangelij v slabosti mesa.
14 To vam je bilo v preizkušnjo, a me zaradi tega niste ne zaničevali ne zavrgli, temveč ste me sprejeli kot Božjega angela, kot Kristusa Jezusa.
15 Kje je torej tisto vaše blagrovanje? Lahko vam namreč zagotovim, da bi si takrat oči izdrli in mi jih dali, ko bi bilo mogoče.
16 Potemtakem sem postal vaš sovražnik, ker sem vam govoril resnico?
17 Oni se ljubosumno zavzemajo za vas, a ne dobrohotno; hočejo vas namreč izključiti, da bi se ljubosumno navezali nanje.
18 Dobro pa je biti ljubosumen zaradi dobrega - in to ne samo tedaj, kadar sem navzoč pri vas,
19 otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne bo v vas izoblikovan Kristus.
20 V tem trenutku bi bil rad pri vas in bi vam rad spregovoril z drugačnim glasom, ker ne vem, kaj bi z vami.
21 Povejte mi, vi, ki hočete biti pod postavo: ne slišite, kaj pravi postava?
22 Pisano je namreč, da je Abraham dobil dva sinova, enega od dekle in enega od svobodne.
23 Toda sin, rojen iz dekle, se je rodil po mesu, sin pa, rojen iz svobodne, po obljubi.
24 To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sinajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagára.
25 Hagára je gora Sinaj, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred.
26 Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.
27 Pisano je namreč: Razveseli se, nerodovitna, ki ne rodiš; zavriskaj in vzklikni, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj več je otrok zapuščene, kakor tiste, ki ima moža.
28 Vi pa, bratje, ste kakor Izak otroci obljube.
29 In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj.
30 Toda kaj pravi Pismo? Odpôdi deklo in njenega sina, kajti sin dekle ne bo dedoval s sinom svobodne.
31 Zaradi tega, bratje, nismo otroci dekle, temveč svobodne.

5

1 Kristus nas je osvobodil za svobodo. Zato stojte trdno in se ne dajte ponovno vpreči v jarem sužnosti.
2 Glejte, jaz, Pavel, vam pravim: če se daste obrezati, vam Kristus ne bo prav nič koristil.
3 In ponovno izjavljam vsakomur, ki se dá obrezati, da je dolžan v celoti izpolnjevati postavo.
4 Tisti, ki iščete opravičenje v postavi, nimate nič več skupnega s Kristusom: odpadli ste od milosti.
5 Po Duhu, iz vere, pričakujemo upanje pravičnosti,
6 saj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni.
7 Lepo ste tekli. Le kdo vam je presekal pot, da niste poslušni resnici?
8 To prepričanje gotovo ne prihaja od tistega, ki vas kliče.
9 Peščica kvasa skvasi vse testo.
10 Jaz se zanašam v Gospodu na vas, da ne boste drugačnih misli. Kdor pa vas bega, bo nosil obsodbo, naj bo kdor koli.
11 Če jaz, bratje, še oznanjam obrezo, zakaj me potem preganjajo? Torej je bilo pohujšanje križa odpravljeno.
12 O, ko bi se tisti, ki vas vznemirjajo, dali tudi skopiti!
13 Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za meso, temveč služíte drug drugemu po ljubezni.
14 Saj je celotna postava izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
15 Če pa se med seboj grizete in obžirate, glejte, da se med seboj ne pokončate.
16 Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa.
17 Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete.
18 Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.
19 Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost,
20 malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva,
21 nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.
22 Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba,
23 krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.
24 Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred.
25 Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.
26 Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo.

6

1 Bratje, če zasačite koga pri kakšnem prestopku, ga vi, ki ste duhovni, opomnite v duhu krotkosti. Pri tem pazi nase, da ne boš tudi sam padel v skušnjavo.
2 Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.
3 Kajti če kdo misli, da je kaj, ko ni nič, vara sam sebe.
4 Vsakdo naj presodi svoje ravnanje in tako bo pridržal lastno hvalo zase, ne pa da bi se primerjal z drugim;
5 vsak bo namreč nosil svoje breme.
6 Kdor prejema pouk v besedi, naj vse svoje dobrine deli s tistim, ki ga poučuje.
7 Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel.
8 To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa žel pogubo; kdor pa seje v duha, bo od duha žel večno življenje.
9 Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi.
10 Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri.
11 Poglejte, s kako velikimi črkami vam pišem s svojo roko.
12 Tisti, ki hočejo biti ugledni v mesu, vas silijo k temu, da bi se dali obrezati, in to samo zato, da ne bi bili preganjani zaradi Kristusovega križa.
13 Vendar se še sami obrezanci ne držijo postave, ampak hočejo, da se daste obrezati zato, da bi se hvalili z vašim mesom.
14 Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu.
15 Kajti niti obreza nič ne velja niti neobreza, ampak nova stvaritev.
16 Nad vsemi pa, ki bodo živeli po tem pravilu, bodita mir in usmiljenje, kakor tudi nad Božjim Izraelom.
17 Zanaprej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti; jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu.
18 Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen.


Sveto pismo na internetu
Sveta Noč
Geneza 1-3

Europe index